Waveform view

JuanFlojo_part3

Recording date	1993
Speaker age	59
Speaker sex	m
Text genre	traditional narrative
Extended corpus	no

Visualization: Text view Waveform view Interlinear Glossed Text Utterance view

Loading wave form: 0%

Speed: ⊖ 100% ⊕

Zoom: ⊖ 200 pps ⊕

¿Pero njuneʔep? dyim. ¡Puuta! dyim, jikante pero ke dyim eñch eeche maʔ wyatäyaj dyim. Eñch eeche maʔ wyatäyaj dyim. Maʔ chijyaj nee yäʔä dyim, maʔ meñ däʔäpeñche dyim, pero eñch eeche dyim wyatäyaj. ¡Uu! dyim, kasualmente dyim, nashuku nʔeechaʔ tum jikante dyim. Jepeʔ upuʔ wiʔk jembeʔ njeʔ dyim. ¿Jeksh njuneʔep nyakaʔ? dyim. Ootaʔajäʔ rey dyim, aʔy ʔyaaŋkeʔmaʔap däk kdyyaʔakjaʔ dyim. Wää dyim. Entonse maʔ däk. ¿Rey, chiʔ kñimaʔap? ¿Cheʔkaʔy? Poko ätz dyim, nashuku dyim nʔeechaʔ tum jikante dyim. Nee njem duuru kʔyaʔakjaʔ jente dyim. Eñch nsun kʔyaʔakjaʔap poko kʔwataʔ molesta nas ¡Uuta! dyim, jwaasil dyim, njeʔpche nämaʔap mäʔät dyim. Juuta upa dyik däk kdyyaʔakjaʔ ¡Uuta! dyim, aʔy chiʔk däk däk kʔyaʔakjaʔ dyim, no le aase nyojp. nyojp. Aʔy njuʔutza bale nyojp dyim. Aʔy njuʔutza chyowjäʔy, ätz nyojp dyim. Ätz nyojp aʔy njuʔutza kʔwaʔkaʔap tumeeñ dyim. Pero nsun kʔyaʔakjaʔap dyim. Pwe jembeʔ ech. Däksäʔ däk aʔamäʔ, njem ech kwartujoʔom. Njem ech. maʔy kiʔŋkom. Jembeʔ maʔ chyak kyoktäk dyim. Eñch otäŋp. eñch wää ʔyotäŋ. Bweenu upnaʔ chiʔ guustu jeʔbaʔa dyyuuñeʔ maʔpäʔ käʔŋkom. Njem ech. Njem ech kyoktäk, njem ech wardiya, njem ech jyoʔk. Chyaaksäʔy iichaʔ. Iichaʔ chyaaksäʔy. Jembeʔ ech jepeʔ upuʔ ʔyaaŋkon täämpak eñch ee kyotp jojo jojo Njem ech taaksäʔy. Njem ech Soldau baŋkdeʔ ich. Waʔ ee chikeñ jojo. Maʔte eecheʔ. Tum braache biñ rey. este Taaksäʔy: ¿Cheʔ nshyun, rey? Nsun däk maʔyäŋpäk yäʔäp uu este suutuʔ dyim jojo dyim. Nsun kbaʔyoʔoj jeʔbaʔa dyim. Poko es ke a ber chiʔyoo kdämaʔap dyim, cheʔ kdämaʔap dyim. No dyim, eñch eñch wää ʔyotäŋ dyim. ¿Komo, eñch wää ʔyotäŋ? ¿Cheʔkaʔy eñch wää ʔyotäŋ? dyim. Pwe eñch wää ʔyotäŋ. Jeksh waʔyche meñ nʔyaʔmkakp dyim. Si. Eep maʔ seet. Maʔ taŋnaseet, maʔ däkam. Maʔ taŋnaseet, maʔ Maʔte echajeʔ ~~baa~~... byaʔyoʔykaʔyaj, dyim. Ke jepeʔ njeʔ dyyakaʔ jikante, byumbe. Bweenu däksäʔ, däk aʔamäʔ. Kisa wääjam ʔyotäŋ. Jesa däk eep maʔ däkak eep boy ʔyaʔm. Jesa duʔk njem, dyim: ¿Ke tal, wääjam ntäkeñ? Däk maʔyäŋpäk. dyim, Si dyim, kasualmente jeksh si wääjam nchikeñ. Jembeʔ ech dyim, wää ʔyotäŋ, parese, ¡jaakäʔ! Maʔ jak. Ke tal dyim, njaytääw dyim, ¿yäʔä kʔich? Yäʔä kʔech Pwe maʔ kbeñ maʔ meñ kmaʔyäŋpäk dyim, auŋke kkiʔishp dyim. Pero ni moodu dyim. Nee kʔätz kntzäkbej dyim. Kntzäkbej bich. Eñch nʔesh njuʔutza knchyeʔkp dyim. ¿Cheʔkaʔy? dyim. U nsun däk kñyaʔakjaʔ tum << fm>jikante nʔeechaʔ nashuku. A karaju, pero jeksh dyim eñdye nʔeechaʔ tyempu dyim. Pero eñch nʔeshp aʔy njuusaʔ dyim. ¿Njuusaʔ wää ñik? dyim. No le aase. Ätz knyojp aʔy njuʔutza aʔy njuʔutza chyowjäʔy, dyim. Ätz knyojp dyim aʔy njuʔutza knwyaʔkaʔap, dyim. Ätz knyojp dyim. este Kdäkp dyim solamente ajta wyaʔkäyoʔo pooy. Dyim: Bween. Pwe, njem knjoʔktaʔam. Njem knjoʔk. Maʔ dyyaj shiŋ byumbe. Maʔy kiʔŋkom. Tzäʔyam. Maʔ duʔk wyaʔkäyoʔo pooy njuusaʔ maʔ chyak oot. Maʔ däk. Dyim: Däknaʔ Däknaʔ nyaʔakjaʔ su jikante yäʔäpäʔ rey. Maʔ däk. ¡Juuta! jesa duʔk jepeʔ jepeʔ das, dyim, maʔte watajeʔ resibir, aka de kwenta kopkpääñ maʔ duʔkam. Wataj resibir njem. Musikka. Njem ʔyaaŋwejkaʔyaj jente: ¡Njem biñ Jwaŋ Flojo, biñ Jwaŋ Flojo! ¡U biñ, u biñ! Jep meñ dyyakaʔ jikante echpäʔ yäʔäm upuʔ te tzäklukwat. Maʔ duʔk njem. ¡Puuta! dyim, yäʔäpäʔ meñpäʔ dyyakaʔ jikante. Pero ätz eñch numkpäk. Byumbe eñch dyyumkpäk jente dyim. Yäʔäpäʔ eñdye numkpäk aʔy yäʔäpäʔ dyyakaʔap jikante. Si dyyakaʔ dyim, dyyakaʔ dyim ¿Kyeŋ sabe? Pero kristyanu njeʔ dyim, eñch njeʔ tuŋkak pääñ dyim. Eñdye njeʔ täʔŋkuʔ dyim. ¿Koomo? Aʔy chiʔk täʔŋkuʔ pweede aser te numkpäk dyim, pero yäʔäpäʔ eñdye njeʔ täʔŋkuʔ. ¿Pero njuneʔep? dyim, yäʔäpäʔ dyim, kyeŋ sabe aʔy dyyakaʔap. Eñch ta numkpäk, dyim. Si dyim, dyyashuku maʔ dyyakaʔ wäsnaʔ. Jembeʔ njeʔ dyim, juch maʔ meñ dyim maʔ dyyakaʔ wäsnaʔ.. Maas juch maʔ meñ dyim, maas maʔm dyyakaʔ dyim. Basta dyyakaʔ jikante yäʔäpäʔ dyim. Puuru jepeʔche byeʔtz dyim. Entonse maʔ duʔk njem. Joye däk ta nʔaʔm juch dyyuʔk jepeʔ jikante. Maʔ däkam. Duʔk. Pwe, joye däk ta ntzak jembeʔ njeʔ. Maʔ däk tzaktajeʔ Jwaŋ Flojo. Dyiiksaʔ chipshkuʔ. este ¿Tepshkuʔ, tepshkuʔ, cheʔ kñimaʔap?, dyim. ¡Juuu! dyim, pa te nyakaʔap tumche faasil dyim. Jepeʔ faasil pa nyakaʔ faasil. Waʔ nwyat kaasu dyim. Ktzaʔakjaʔajäʔ ätz dyim. Ätzesh nwatp arregla jepeʔ dyim. Jepeʔ ätz nwatp. Byumbe ätz ktzaʔakjaʔajäʔ dyim. Ätz nwatp, dyim. Bweenu aʔy bich nwyatp, bich njyaam nwiñ dyim. Entonse maʔ tzakyaj juch tzaʔdaʔa, dyim, juch kyon yäʔäp jikante upuʔ biñ. Yäʔä juch tzakataj wiʔkkuʔ dyim. a a, bweenu este Entonse maʔ tzäʔy pääñ, Maʔ tzaktaj. tzaktaj. Njem oʔtztzäʔyam. Ya upa dyik jaam. jesäp duk ii ~~ʔYaaŋwaʔk~~ suti ʔYaaŋwaʔk este chipshkuʔ, ʔyootaʔ. Wistäkche echaj. Pero ʔyootaʔ chipshkuʔ: ¿Chiʔ knämaʔap? dyim. ¿Chiʔ knämaʔap? dyim. Waʔ nkiʔŋ dyim. Jeshish biñ ootaʔajäʔ dyim, waʔ nkiʔŋ, dyim, ootaʔajäʔ. Jepeʔ upa te nkandäkaʔ. Jes maʔ ish njem biñ jikante. Täwdaʔa biñ. Wyaʔŋkwaʔŋkdeʔ biñ. ¿Kyuubu jikante, chiʔ nwyat? dyim. Neecheenaʔ. ¿Y bich juch u miñ dyim. Ätz u meñ ntäkkäʔäm. ¿I chiʔ myeʔtz yäʔäm? Pwe, juma dyim. Pwe, yäʔä juch u ktzakäyaj nweʔkkuʔ dyim. No dyim. Weʔkkuʔ eñdye dyim. Weʔkkuʔ ätz njeʔ dyim. Oʔtzdeʔejäʔ dyim, te baʔyoʔoj dyim. Entonse tum kotzkäʔdaʔa, basta kotzäk njem. Njem ech tum kotzkäʔdaʔa. Tum kotzkäʔdaʔa. ¿I bich juch maʔ kbiñ? juch chen kbeñ ¡Uu! maʔ kbeñ juʔum. ¡Uu! maʔ kbeñ dyim. maʔ kbeñ juʔum. maʔ kbeñ juʔum maʔ kbeñ dyim. ¿Bweenu, i cheʔ miñ myeʔtz? Pwe, maʔ kdummeñ yäʔäm. Maʔ kdummeñ dyim. Yäʔä meñ nwat ntäk dyim. ¿Koom? Si dyim. Maʔ kbeñ dyim maʔ kdummeñ. Bween, maʔte byaʔyäŋpäk. Maʔte byaʔyäŋpäk njem. Jembeʔche maʔ taŋnaseet. Eep maʔ däkak juch maʔ meñ jikante. Joye knjoʔkp dyim. Dyim: Bweenu dyim. Sta byeŋ dyim. Joye si ta bächeŋ dyim. Joye ta bächeŋ dyim. ¿Chiʔ bääch ta bächeŋ? Njemesh knʔaʔaŋyaʔap joye Njemesh knämaʔap dyim hameshkka njuneʔep ta mächeŋ. Bweenu. Entonse jepeʔ este Jwaŋ Flojo Maʔ meñ Watätaʔamäʔ dyim tum este pajkuʔ wächeʔ dyim puuru täʔŋkuʔ dyim, wäshchaʔmpäʔ täʔŋkuʔ dyim. Watätaʔamäʔ tum pajkuʔ dyim. Poko jepeʔ njeʔ dyim, njaʔpstzäʔäj dyim. Aʔyñch njaʔpstzäʔäj dyim, entonse däk npäk asta juch ech dyim. Bweenu, entonse tuŋkak jaa eep maʔ meñkak. Njem biñ jikante. Pero maʔy chyak oot yäʔäpäʔ njem dashuku. Maʔy chyak. Maʔy dyimätaj ke wääjam nwyataʔ pajkuʔ Jeksh upa wyachaj pajkuʔ. Njem biñ jikante. Biñ. Wyaʔŋkwaʔŋkdeʔ biñ. Njem biñ. ¿Ke tal dyim, Jwaŋ? Yäʔä kʔech. Jikante, ¿chiʔ nwyat? Neecheeneʔ dyim. Npaakdas dyim. Pwe yäʔäp jaa si ta bächeŋ dyim. ¿Bweenu i chiʔ bääch ta bächeŋ? dyim. Aa jwaasil pa ta bächeŋ dyim. ¿Ee wiipkeʔm yuku yäʔäp pelota? dyim. yuku pelota? Puura plomo. Tzaʔksnaʔ. Tum kiilu iichaʔ. Tum kiilu iichaʔ. Pelotdaʔa. ¿Ee wiipkeʔm maas yuku? ¡Weepkeʔemänaʔ bich! dyim. A ber ee wiip ee ee wää wiip maas yukä. Jeksh maʔ wiipkeʔm jikante. No Asta yuku maʔ wiipkeʔm. Entonse maʔte baʔyoʔykaʔyajeʔ. Maʔte baʔyoʔykaʔyaj. Ätz kbej meñ nwat ntäk dyim. Meeñaʔap ntäk dyim. Poko nʔeechaʔ tum ntäk juʔum dyim. Nʔeechaʔ dyim, däk npäk dyim yäʔäpäʔ. Joye nwästäkä däk npäk dyim para kbej yäʔäm, meñam kdumʔeecheʔ. ¿Koom? Si. I bween raatu huʔpm upnaʔ byatäŋ na kyet pelota maʔpäʔ wiipkeʔm myaʔ Pa la chiŋkaya dyim, ¿njuneʔep nwat ätzäʔ? dyim. Asta jembeʔ si dyim, eñch kduʔkp dyim. Bween, däk peeŋäʔ dyim. Jeksh bich wyat toka dyim. Nwiipkeʔm. Si dyim, ätz kʔwat toka dyim. Upa ta nweepkeʔm. Pwe, si dyim, esteʔ meeñaʔap ntäk dyim. Joye nwästäkä dyim meeñaʔap ntäk dyim. Jeshish meeñaʔap ntäk dyim, nwatp säŋ. ¿Cheʔ, nshiŋ nwyatp? dyim. Pwe nwatp nsäŋ dyim. Ta weʔkp dyim. Ta weʔkp dyim. ¿I chiʔyoo miiñaʔap? dyim. ¿I chiʔyoo nkiʔis bich? dyim. ¿Pwes chiʔyoo nkäʔäs ätz? dyim. Jente dyim nkäʔäs. Aa dyim, nee kʔätz jepeʔ nkäʔäskak. Aa, bween, pwes, jes ta weʔkp dyim, i ta ukp. Ta ukpa dyim. Bweenu dyim, pwe ta ukp dyim. Jes ta ukp dyim, poko ta weʔkp i ta ukp. dyim, Bweenu te säʔŋaʔap bäkske dyim. ¡Uuta! alekre ech jikante entonse: Pwe Pwe aʔy miiñaʔap dyim, entonse jes ta weʔkp bäkske. dyim, ¡Juuu! dyim, jes ta ukp ta weʔkp dyim. Wäsnaʔ jaa ta nwat säŋ dyim. Wäsnaʔ jaa tuknaʔ jaa dyim. Eñch nʔeshp njuʔutza jaa yajp säŋ dyim, pero meeñaʔap weʔkkuʔ bäkske pa te weʔkp dyim. ¡Puuta! ke wää dyim. Pwes, meeñaʔap ntäk dyim. Jep jaa meeñaʔap ntäk dyim, yäʔä ntzakp dyim. I I däk npäk weʔkkuʔ dyim pa ta weʔkp dyim, pa te weʔkp wäsnaʔ tuknaʔ jaa. Eñch nʔesh njuʔutza jaa ta weʔkp dyim, pero nwatp säŋ dyim pa ta weʔkp, dyim. Puuru weʔek te nyooshaʔap dyim. Alekre ech jikante: ¡Juuta! ke wää dyim. Jeʔyaʔap kʔwataʔ dyim, jeʔyaʔap wyatp dyim. Entonse Jes maʔ dyimaʔ, maʔ wiipkeʔm pelota. Pero eñdyee maʔ wiipkeʔm, maʔ dyyeʔkkaʔy dyyoʔtkäʔäm. ʔYaaŋwaʔk jikante: ¿Juch u dyik? dyim. Njem dyik dyim. Eñdyee maʔ nʔesh. Pero de toda maneera päŋketp. Si, päŋketp dyim. Njemesh nʔishp jes päŋketp. Dyim: Bween te baʔyoʔojnaʔ. Maʔte baʔyoʔyyajeʔ. este bweenu Dyimyaj: eñdyeenaʔ ket maʔpuʔ wiipkeʔm. Eñdyeenaʔ ket jep maʔ keʔm maas yuku dyim. Entonse dyim jikante: ¡Paa su gaayu!, maas maʔ dyyakkeʔm. Wiipkeʔm maas yuku. Maas jep kabroŋ ke kʔätz dyim. ¡Juuta! maʔ kkoʔnwäʔyaʔ dyim. Asta jeksh eñdyeenaʔ ket dyim. Pero nsun däk nyakkon ntäk dyim njemäjä dyim. ¿Juch? Njemäjä dyim. Jes ʔyaʔmdäk jiikbatz, pyajkduʔkaʔ bolaʔ maʔpäʔ bola maʔ biiñaʔ jikante, pyajkduʔkaʔ kyokyuku. Pyajkduʔkaʔ. Njaytääw dyim, ¡pero waʔ knchijkaʔ! No dyim, njeʔ pelota njeʔ maʔpäʔ ket yuku Aa de bera dyim, ätz eñche njääs. ¡De bera jepeʔ njeʔ maʔpäʔ päŋket! ¡Paa su madre maʔ knkyoʔnwäʔyaʔ! Ya ni moodo dyim. Maʔ ñyakkeʔ sera maas waʔyche yuku dyim. Ee waʔyche. Maʔte eecheʔ. Maʔte echajeʔ. Maʔte baʔyoʔykaʔyajeʔ. Baʔyoʔykaʔyaj. Ätz upa näk, njaytääw. Asta joye kbejp dyim. Joye te bächeŋkak dyim. Si dyim, wää ta mächeŋ. Maʔ däkam jikante.

Edit utterance

Text view • Interlinear Glossed Text • Utterance view • Help